Nevidni Američan, ki v Milanu piše zgodovino

Jordan Cowan. FOTO: Guliverimages.

Na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Milanu in Cortini na tekmovanjih v umetnostnem drsanju prvič v zgodovini iger na drsališču vidimo snemalca. Za kamero stoji Američan Jordan Cowan.

Na zimskih olimpijskih igrah so kamere že dolgo časa prisotne na raznoraznih tekmovališčih – pri hokeju na ledu, sankanju, hitrostnem drsanju … Toda v umetnostnem drsanju jih do iger v Milanu in Cortini ni bilo. Letos se je spremenilo tudi to.

Gledalci v dvorani Unipol Forum v Assagu, predmestju Milana, kjer potekajo tekmovanja v umetnostnem drsanju, na delu večkrat vidijo mladeniča v ledeno belem smokingu in belih drsalkah, ki se med ogrevanjem in po koncu vsakega nastopa zapodi na led in ob vzvratnem drsanju s kamero v roki v objektiv lovi intimne trenutke tekmovalcev in tekmovalk, ki jih kamere nad ledom ali ob ogradi ne morejo.

V neopazno belo obleko, ki se zlije z ledom, je vedno oblečen en in isti človek – Jordan Cowan, nekdanji ameriški umetnostni drsalec, ki je brez vidnejših uspehov nastopal v disciplini plesa na ledu, a zato najboljši na svetu postal po zaključku športne kariere.

“Želim, da drsalci povedo svojo zgodbo”

“Led je za vsakega drsalca sveti prostor, zato sem res počaščen, da sem lahko prva oseba na ledu po koncu njihovih nastopov. To je velik privilegij. Skušam pa biti povsem neopazen, ujeti občutke drsalcev in jih prenesti širnemu občinstvu na velikih zaslonih v dvorani in majhnih zaslonih gledalcem doma,” je povedal prvi snemalec na ledu v zgodovini zimskih olimpijskih iger, ki ob svojem delu seveda naleti na takšne in drugačne trenutke.

Morda najlepši oris tega je verjetno najbolj opevani umetnostni drsalec teh iger, ameriški čudežni deček Ilia Malinin, ki je po zmagi ZDA na ekipni tekmi žarel od veselja.

Po velikem razočaranju v moškem posamičnem programu, ki ga je kot velik favorit po dveh padcih v dolgem programu končal šele na osmem mestu, je bil seveda zlomljen.

“V trenutkih, ko sem na ledu, skušam biti čim bolj neopazen in dovoliti, da tekmovalci oziroma tekmovalke povedo svojo zgodbo. Nikakor nikomur ne sugeriram, kako naj se obnaša, kam naj gleda in kaj naj naredi,” pojasnjuje Cowan, ki se z umetnostnim drsanjem ukvarja že od osmega leta starosti in kot tak umetnostne drsalce dobro pozna.

Ilia Malinin po razočaranju v posamičnem programu. FOTO: Profimedia.

Dve ljubezni je združil v eno

Ne samo to, je tudi specialist za snemalno opremo in video produkcijo, zato ne čudi, da je zasnoval lasten stabilizacijski sistem za kamero, s katero lahko čim bolj kakovostno in natančno snema dogajanje na ledu.

“Že od nekdaj sem bil precej tehničen tip, zdaj pa sem svoji dve ljubezni združil v eno,” o tem pove Cowan, ki se kot snemalec, katerega posnetki gredo v prenose vseh nacionalnih imetnikov televizijskih pravic, na letošnjih zimskih olimpijskih igrah seveda ni znašel naključno. Na tem področju je danes namreč med vodilnimi na svetu.

“Po koncu kariere umetnostnega drsalca sem nekaj časa delal v plesnem studiu, v katerem sem kombiniral tehnologijo in ples. Snemal sem učence in jim pomagal pri učenju koreografij, a čez čas ugotovil, da drsanje močno pogrešam, zato sem se vrnil na ledene ploskve kot trener,” je Cowan povedal o svojih začetkih.

Hobi je hitro prerasel v donosen posel

“Kmalu sem med trenerskim delom opazil, da imajo nekateri drsalci deset tisoč sledilcev že samo zato, ker telefon postavijo na ogrado ob ledeni ploskvi in se snemajo med skoki. Zdelo se mi je, da lahko kaj podobnega, če bom vsak dan objavil kak video, uspe tudi meni. In sem začel,” je nadaljeval.

“V naslednjih mesecih sem objavljal videe ter se učil montaže in tehnik snemanja. Po srečnem naključju sem kmalu dobil priložnost posneti Jeremyja Abbota (štirikratni ameriški prvak, bronasti z olimpijskih iger 2014, op. p.). Video, ki sem ga posnel z njim, mi je prinesel prvih 250 sledilcev. Po enem mesecu je bilo sledilcev 500, po pol leta pa že 20 tisoč,” navdušeno opisuje in dodaja, da je njegovo delo na odličen odziv kmalu naletelo tudi med drsalci in drsalkami.

“Nekateri moji videi so postajali viralni, zato sem se hitro odločil, da bom odprl novo poglavje v mojem življenju in se temu poslu povsem posvetil,” je povedal Cowan, ki je leta 2018 ustanovil podjetje On Ice Perspectives za ustvarjanje video vsebin z vseh ravni umetnostnega drsanja.

Na spletu ima prek 2,5 milijona sledilcev

Da je iz tega nastala zgodba o uspehu, razkriva že bežen pogled na sledilce na družabnih omrežjih.

On Ice Perspectives ima na raznih platformah že več kot 2,5 milijona sledilcev – na TikToku jih je trenutno 765 tisoč, na Facebooku 736 tisoč, na YouTubu 706 tisoč, na Instagramu pa 350 tisoč …

Uspešnost zgodbe, ki jo piše Newyorčan, pa potrjujejo tudi številne nagrade, ki jih je pobral, in projekti, pri katerih je sodeloval.

Za njim je že kup projektov in nagrad

Soustvarjal je štiri sezone oddaje Dancing on Ice, ki jo je v Veliki Britaniji tedensko v živo spremljalo več kot šest milijonov gledalcev.

Istega leta je bil glavni snemalec oddaje Battle of the Blades na eni od največjih ameriških televizijskih postaj CBS, leta 2022 je snemal NBC-jeve televizijske oglase za zimske olimpijske igre v Pekingu, posnel pa tudi kup dokumentarnih filmov, sodeloval na svetovnih prvenstvih v umetnostnem drsanju in se v nekaj letih uveljavil kot vodilni na svetu na tem področju.

V zadnjih tednih je storil nov velik korak naprej na zelo uspešni poti in postal akter največjega zimskega športnega dogodka na svetu, ki sliko z olimpijskih iger prinaša tudi v vaše dnevne sobe, pa čeprav ga v prenosih ne opazite.

Nevidni človek, ki skrbi za popularizacijo umetnostnega drsanja, kar je, kot vseskozi poudarja, tudi njegov glavni cilj. Če ob tem kapne še kak dolar v njegov žep, pa tudi nič hudega, mar ne?